nedelja, 7. junij 2015

Kratek uvod v emulacije računalnikov ali sistemov



 Priznam. Včasih je bilo računalništvo veliko bolj zabavno, kot danes. Bilo je preprosto. Duh Pionirstva je nosilo svoj naboj, pot učenja, spoznavanja in odprtosti, ki je izginilo v množici potrošništva. Bila je kot knjiga, ki se je brala in so jo vsi vzljubili. Izgleda, kot da ni več pravega diha ali zagona, zanimanje je bilo njeno vodilo.  Danes lahko vsaj malo 'obudimo' pionirski duh njenega značaja s programsko opremo, ki oponaša stare računalnike in sisteme. Eksotičnost izbora slednjih je bolj pester, kot nove izdaje ali nadgradnje sedanjih operacijskih sistemov.




 Emulatorji so razumna poteza zanesenjakov, ki želijo na sodobni računalniški opremi s izjemnimi programskimi pristopi oponašati računalnike ali sisteme starejših generacij do nekaj desetletij nazaj. Programska umetnost za izvajanje tovrstnih želja je poznavanje do potankosti strojne opreme računalnika, lastnosti in vedenja ter lastnosti slehernih integriranih vezij. Danes je na razpolago čedalje več restavracijskih oprijemov, baza znanja in pridobljenosti se veča in širi. Emulatorji so zanimiv korak v restavriranje v navidezni obliki, programski. Emulatorji in zanesenjaki, ki za njimi stojijo so velikokrat navdih tudi elektronskim računalniškim zanesenjakom, včasih tudi trgom in nišam. Marsikateri navdih iz emulatorjev je zagledal luč sveta v ponovni izgradnji starih modelov s sodobnejšimi vezji: Slednja elektronska rešitev se imenuje FPGA rešitev, ki omogoča programiranje in oponašanje vezij s katerimi lahko potem oblikujejo pravi remake, ki deluje tako, kot starejši izpred leti ali destletji. Navdiha in zanesenjakov je veliko, velikokrat predvsem ljubiteljsko. Pridobljeno znanje pa streže nadaljnim razvoju trga, niše ali pa kariere. Pored emuliranja oz. oponašanje računalnikov in njihovih vezij je mogoče tudi malo lažje oponašati operacijske sisteme, ki še zmorejo brez pretežnih globoih in zahtevnih programskih posegov, v ustaljenih okvirjih posnemati računališka okolja ali sisteme. Dober primer je DOSBOX, ki posnema stare računalnike PC 8086, 80286, 80386, 80486 ter celo že prve generacije Pentium, ali pa Virtual PC in podobne rešitve, ki ravnotako omogočajo posnemanje starejših sistemov, kot npr. Windows XP, Windows 98, itd. V zadnjem desetletju, morda malo več, se je zelo strokovno uvedlo novo področje posnemanja z imenom Virtualizacija. Virtualizacija ravnotako posnema oz, omogoča, da na enem operacijskem sistemu izvajajo več navideznih sistemov. Danes so celo procesorsko podprti, kar omogoča višje hitrosti. Virtualizacija je danes največja programska rešitev za navidezne strežnike, ki omogočajo običajno boljšo zanesljivost. Na enem računalniku je lahko tudi do nekaj deset navideznih sistemov, ki jih izvajajo strežniki. V  Blogu se ne bom spuščal v virtualizacijo, ker je to zelo široko tržna in predvsem suhoparna za običajne uporabnike. Seveda lako vsakdo na svoj računalnik namesti program za virtualizacijo in posname kakšen starejši sistem. Razlog za odločitev je lahko morda kakšen program, ki ne dela v novejšem sistemu ali pa samo iz nostalgije ali radovednosti. Zanimivost emulatorjev je predvsem v njihovi pestri živahnosti in zabavnosti. Pored emualtorjev, ki se jih namešča na računalnik so na voljo tudi spletni emulatorji, ki delujejo v brskalniku s obiskom na njihov spletni naslov. Rešitev je seveda počasejša v primerjavi s namešenimi, kažejo pa vsaj za vzorec podobo starega računalniškega sveta. Igranje 35 let starih iger ali pa poslušanje elektronskega brščanja in psikanja je lahko včasih tudi zelo zabavno, velikokrat bolje, kot najnovejše supergrafične virtualne stvaritve v navideznem 3D svetu.Seveda niso emulatorji samo za zabavo, marsikdo ga bolj resno uporablja in/ali ustvarja nove programe. Nadebudneži s neprespanimi nočmi.

Za pokušino spletni emulator, ki deluje v brskalniku. Emulira se računalnik Apple II

Vsem radovednežem Radevolje prisluhnem, kot starec, ki pripoveduje zgodbe svojim otrokom ...     Lp, Marjan Mencin



Levo je original, desno pa replika  34-let starega hišnega računalnika ZX-81



Ni komentarjev:

Objavite komentar